Oživljanje otrok z zastojem dihanja in bitja srca

Torek, 23. januar 2007 - 11:35

Oživljanje otroka

Reševalci, ki ne poznajo postopkov oživljanja dojenčkov in malih otrok, naj pri oživljanju postopajo tako, kot so se naučili pri postopkih oživljanja odraslih, z nekaterimi izjemami:

• NAMESTO ZAČETNE MASAŽE SRCA PRI DOJENČKU IN OTROKU NAJPREJ IZVEDEJO PET REŠILNIH VDIHOV;

• sledi približno 1 minuta kardio-pulmonalnega oživljanja PREDEN poiščejo pomoč reševalcev s klicem na telefonsko številko 112 (kadar so sami);

• če je prisotnih več reševalcev, seveda eden od njih TAKOJ kliče reševalce na pomoč.

Pri oživljanju sledimo naslednjim navodilom:

• Zagotovimo varnost reševalca in otroka.

• Preverimo odzivnost otroka:
               1. nežno ga stresemo in glasno vprašamo: »Ali si v redu?«
               2. ne stresamo otrok s sumom na poškodbo hrbtenice.

• Če otrok odgovori z odgovorom ali premikanjem, ga pustimo v položaju, v katerem smo ga našli, poskrbimo za njegovo varnost, preverjamo njegovo stanje in poiščemo pomoč. Redno preverjamo stanje njegove zavesti in dihanja.

• Če otrok ne odgovori, glasno pokličemo: »Na pomoč!«

• Takoj mu sprostimo dihalno pot; otrok naj leži na hrbtu, levo roko položimo na njegovo čelo in mu nežno vzvrnemo glavo, s prsti desne roke pa mu privzdignemo spodnjo čeljust. Ne pritiskamo na mehka tkiva pod brado, da ne ogrozimo prehodnosti dihalne poti.

• Če sumimo na poškodbo vratne hrbtenice, poskusimo sprostiti dihalno pot samo s privzdigom spodnje čeljusti.

• Z levim ušesom nad otrokovimi usti in s pogledom uprtim v njegov prsni koš gledamo, če se dviguje prsni koš v ritmu dihanja, poslušamo, če so prisotni dihalni šumi in čutimo morebitno otrokovo sapo na svojem licu. Znake spontanega dihanja iščemo največ 10 sekund.

• Če otrok diha normalno, ga obrnemo v položaj za nezavestne in ves čas nadziramo njegovo dihanje.

• Če otrok ne diha ali pa le občasno podihuje z nerednimi in redkimi vzdihljaji, previdno POD KONTROLO OČESA odstranimo morebitne tujke, ki zapirajo dihalno pot, nato pa:
     1. S palcem in kazalcem zatisnemo nosnici.
     2. Odpremo otrokova usta in skrbimo, da čeljust ostane dvignjena.
     3. Zajamemo sapo in pokrijemo usta otroka s svojimi usti, stik naj dobro tesni.
     4. Dovedemo vpih v dihalna pota, ki naj traja 1-1.5 sekunde, tako, da se prsni koš vidno dvigne.
    5. Vzdržujemo glavo v vzvrnjenem položaju in z dvignjeno čeljustjo ter opazujemo, kako se prsni koš spušča ob pasivnem izdihu.
    6. Ponovimo petkrat.

• Ocenimo znake dobrega krvnega obtoka (gibanje, kašelj, normalno dihanje), iščemo jih največ 10 sekund.

• Če so ti znaki prisotni, nadaljujemo z umetnim dihanjem, dokler otrok ne zadiha sam.

• Če ni znakov dobrega krvnega obtoka, začnemo z zunanjo masažo srca, ki jo združimo z umetnim dihanjem v razmerju 30:2.

• Masažo srca izvajamo:
        1. na mestu, ki je 1 debelino prsta nad mestom, kjer se združita rebrna loka;
        2. peto dlani (običajno dominantne roke) položimo na mesto masaže in na prsnico pritiskamo z iztegnjeno roko s težo svojega telesa, pravokotno na podlago, pri večjih otrocih pa lahko uporabimo enako metodo kot pri zunanji masaži odraslih, s tem da drugo roko položimo na prvo roko, sklenemo prste med njima in masažo izvajamo z dvema rokama;
       3. prsnico vtiskamo za 1/3 globine prsnega koša;
       4. s frekvenco 100 vtisov na minuto.

• Z oživljanjem nadaljujemo dokler:
      1. otrok ne pokaže znakov življenja (spontano dihanje, kašljanje, premikanje)
      2. ne pridejo reševalci
      3. se ne izčrpamo.