Prva pomoč pri zapori dihalnih poti s tujkom

Torek, 23. januar 2007 - 12:26

Tujki v dihalih pri odraslih: 5 udarcev med lopatici

Heimlichov prijem

Tujki v dihalih pri otrocih: 5 udarcev med lopatici

Heimlichov prijem pri otrocih

Sprostitev dihalne poti pri otroku

Zapora dihalnih poti s tujkom je redek, vendar zato toliko bolj dramatičen zaplet, saj brez pravilnega ukrepanja lahko vodi v oteženo dihanje, zamašitev vhoda v grlo in smrt. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih, ki v dihala vdihnejo kak manjši predmet v igri (fižolček, frnikulo, kovanec), znani so tudi primeri, ko je med poskakovanjem vhod v dihalne poti zaprl žvečilni gumi in v trenutku končal življenje otroka, pa ne zaradi zadušitve in pomanjkanja zraka, temveč zaradi refleksne smrti zaradi pritiska tujka na enega od živcev v vegetativnem živčnem sistemu. Zelo pogoste so tudi zadušitve med jedjo, predvsem z večjimi kosi slabo prežvečene hrane (pogosto govejega mesa), ki se zataknejo globoko v ustih, žrelu ali ob vhodu v sapnik (ob glasilkah) in ki doletijo tudi odrasle ljudi med hlastnim uživanjem hrane in sočasnim zavzetim govorjenjem.

V prvi pomoči je ključno hitro prepoznati znake zapore dihalnih poti, ki jih ne smemo zamenjati za znake srčnega napada, krčev ipd.

Pri delni zapori nam prizadeti, na vprašanje: »Ali se dušite?« lahko odgovori z »Da.« Prizadeti lahko govori, kašlja in diha.

Pri življenjsko nevarni zapori dihalnih poti, pa nam dušeči na naša vprašanja ne more odgovoriti, lahko nam le prikima. Ne more govoriti ali močno kašljati, poskuša dihati, a je dihanje neučinkovito. Med poskusi dihanja slišimo grobe piske, po izgledu pa je dušeči poten in bled ali modrikast v obraz.

1. Zavestnega bolnika, ki se davi, spodbujamo k učinkovitemu kašlju.

2. Postavimo se na stran dušečega in mu pomagamo s tem, da ga nagnemo nekoliko naprej in ga petkrat udarimo med lopatice s peto naše dlani.

3. Po vsakem udarcu preverimo ali se je zapora razrešila.

4. Če to ne pomaga, izvedemo Heimlichov prijem. PREDHODNO PREVERIMO, ČE JE ŽENSKA MORDA NOSEČA. 

5. Glasno pokličemo: »Na pomoč!« Drugi očividci naj kličejo 112.

6. Če po petih poskusih Heimlichovega prijema tujka nismo odstranili, nadaljujemo s spodbujanjem kašljanja in spet petkrat udarimo davečega po hrbtu med lopaticama.

7. Do prihoda reševalcev oz. do odstranitve tujka nadaljujemo z izmeničnimi petimi udarci po hrbtu in petimi Heimlichovimi prijemi.

8. Če prizadeti izgubi zavest IN pri nezavestnem bolniku, pri katerem sumimo, da ima v dihalih tuje telo, ne izvajamo Heimlichovega prijema v ležečem položaju (kot je to veljalo nekoč), ampak takoj pričnemo z oživljanjem z masažo srca, ki prav tako kot Heimlichov prijem povečuje pritisk v trebušni votlini.

Za izvedbo Heimlichovega prijema na drugi osebi:

 se postavimo za prizadetega, ga nagnemo nekoliko naprej in ga objamemo okrog pasu;

 Eno dlan stisnemo v pest, jo objamemo z drugo roko, palca naj bosta obrnjena proti trebušni steni, na ta način sklenjene roke položimo bolniku na trebuh v področje med popkom in žličko. Izvedemo sunkovit sunek, pri katerem potisnemo trebušno steno prizadetega navzgor in navznoter proti sebi. Po potrebi to ponovimo do petkrat.

 Nosečnicam ne izvajamo Heimlichovega prijema!!!

Za izvedbo Heimlichovega prijema na sebi:

 Položimo pest nad popek.

 Z drugo roko zgrabimo svojo pest in se sklonimo čez trdo površino (npr. stol).

 Potisnemo svojo pest proti sebi in navzgor.

PRVA POMOČ PRI ZAPORI DIHALNIH POTI PRI DOJENČKU IN OTROKU

Metodo odstranjevanja tujka izvajamo le pri tistih dojenčkih in otrocih, pri katerih je bilo vdihnjenje tujka jasno, smo mu bili priča ali je zelo verjetno, če opazimo, da otrok neučinkovito kašlja, težko diha in se mu stanje slabša. Pri otrocih so namreč pogoste motnje dihanja zaradi drugih bolezni in okužb dihal, ki jih seveda ne zdravimo s to metodo.

Če je otrok še pri zavesti, spodbujamo kašelj, dokler je ta učinkovit. Noben poseg ni na mestu, vse dokler ne ugotovimo, da kašelj postaja neučinkovit, ko je otrok tih in prične izgubljati zavest. Spontani kašelj je namreč veliko bolj učinkovit kot kakršenkoli manever, sploh če je manever izveden tako, da otroku lahko povzroči nepotrebne poškodbe notranjih organov. Tudi zapore dihalnih poti so največkrat le delne.

Prva pomoč pri dojenčkih (starost od 0-1 leta):

1. Dojenčka namestimo tako, da je s trupom na reševalčevi podlahti, obrnjen na trebuh in z glavo navzdol; če je dojenček že tako velik, da ne more ležati na reševalčevi podlahti, lahko reševalec to tehniko izvaja v svojem naročju (ne pa na trdi podlagi)

2. Z zgornjim delom druge roke reševalec petkrat udari po hrbtu med lopaticama.

3. Če tujek ne izleti iz dihal, je treba dojenčka obrniti tako, da s hrbtom leži na reševalčevi podlahti, z glavo nagnjeno navzdol.

4. Reševalec nato izvaja pet pritiskov na prsni koš na istem mestu, kot pri zunanji masaži srca s hitrostjo 1 pritisk v 1 sekundi.

5. Izmenjaje izvedemo 5 udarcev med lopatici in 5 pritiskov na prsni koš vse do izpada tujka ali do prihoda reševalcev.

6. Če pri dojenčku zaznamo odsotnost zavesti, dihanja in delovanja srca, pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja.

Prva pomoč pri otrocih (od 1. leta do začetka pubertete):

Pri njih lahko uporabljamo način odstranjevanja tujka, ki je opisan pri dojenčkih, lahko pa uporabimo tudi Heimlichov prijem v vseh oblikah: v stoječem, klečečem ali sedečem položaju se reševalec postavi za otroka in z rokama objame njegovo telo. Reševalec se mora s svojo lego prilagoditi velikosti otroka. Način izvajanja Heimlichovega prijema je enak, kot pri odraslem.

Če je otrok nezavesten (ali postane nezavesten), ga je treba položiti na ravno podlago, odpreti usta, narediti 5 vpihov. če se prsni koš ne dvigne, pričnemo z zunanjo masažo srca, ne da bi prej preverjali delovanje srca. Po 1 minuti pogledamo, če je tujek morda že v ustni votlini in ga, pod kontrolo očesa (ne na slepo) s prstom odstranimo; sicer pa nadaljujemo z oživljanjem.

1. ERC GUIDELINES FOR RESUSCITATION 2005, European Resuscitation Council, November 2005.

DELNO POVZETO PO:
2. Gradišek P. Ravnanje pri zapori dihalne poti s tujkom. In: Ahčan U. PRVA POMOČ, - PRIROČNIK S PRAKTIČNIMI PRIMERI. 1. izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije; 2006. p. 69-73.